SPIRULINA

Zima je čas, ko zunaj raste bolj malo zelenjave, tista ki jo kupimo v trgovini, četudi je biološka, je v veliki meri hidroponična (to pomeni, da je zrasla brez naravnega sonca in zemlje) ali iz rastlinjaka. Pri lokalnih kmetih najdemo kislo zelje in repo, korenje, kolerabo, peso, zeleno, potem pa se naš izbor kmalu zaključi.   

Sama si v zimskih mesecih pomagam z dodatki, ki vsebujejo veliko mineralov in vitaminov. Eden takšnih dodatkov je spirulina. Vsebuje esencialne aminokisline, maščobni kislini omega 6 in 9, vitamine: C, D, E, K, B1, B2, B3, B6, B12, betakaroten, kalcij, kalij, železo, krom, magnezij, mangan, selen, cink, fosfor... Ogromno stvari, za tako majhno algo. Pa pojdimo lepo po vrsti.

Glavna lastnost spiruline je, da vsebuje ogromno proteinov.  Ti proteini so drugačni od npr. proteinov, ki jih najdemo v govedini. Njihova posebna lastnost je, da so hitro prebavljivi, saj takoj po zaužitju zagotavljajo material za gradnjo mišic, brez stranskih efektov seveda. Proteini, ki jih jemo vsak dan in so v mesu, so polipeptidi. Ti so preveliki, da bi se absorbirali direktno v krvni obrok. Naše telo jih mora razlomiti v posamezne aminokisline ali v di in tri peptide, da jih potem lahko peptidni prenašalci nesejo v mišične celice. Spirulina vsebuje 8 esencialnih aminokislin. Samo besedico o tem zakaj so esencialne. Esencialne niso za to, ker so tako zelo bistvenega pomena za telo (to seveda tudi), ampak, ker jih telo ne more sintetizirati in jih lahko absorbira le v esencialni obliki.

Spirulina vsebuje tudi mukopolisaharide, ki so pomembna sestavina vezi. Njihova lastnost je, da jačajo vezi in obenem zmanjšujejo možnosti vnetja.

Gamalinolejski kislini, ki je v spirulini pripisujejo celo vrsto zdravilnih lastnosti od protivnetnega delovanja, delovanja proti artritisu; raziskave so pokazale, da zavira tudi rast rakavih celic. Baje, da naj bi tudi regulirala krvni sladkor in posledično s tem insulin.Različna merjenja so pokazala različno vsebnost gamalinolejske kisline v spirulini. Nekateri pravijo, da jo je 1%, drugi pravijo, da je spirulina najbogatejši vir gamalinolejske kisline na planetu Zemlja. Gamalinolejsko kislino vsebuje tudi olje žafranike, svetlinovo olje, olje borage.

Največ gamalinolejske kisline vsebuje človeško mleko. Zato se spirulina pogosto priporoča ljudem, ki niso bili dojeni, ker pospeši hormonski in mentalni razvoj, ki bi se moral zgoditi, če bi otrok pil materino mleko. Priporočena dnevna količina v ta namen je 10 gramov spiruline trikrat na dan.    

Zelo pomembna sestavina spiruline je fikocianin – moder pigment, ki je v hrani zelo redek, vendar potreben. Fikocianin vpliva na boljše delovanje možganov in živčnega sistema, zavira rast rakavih celic, pomaga pri formaciji nevrotransmiterjev, ki povečujejo kapaciteto možganov.

1995 so delali študije na šolskih otrocih; namreč začeli so jih dajali 1 g spiruline na dan za obdobje 6 mesecev. Več kot 80% otrok je doseglo precejšnje izboljšanje svojih ocen, baje zaradi gamalinolejske kisline in fikocianina.

Nenazadnje vsebuje spirulina tudi znatno število mineralov in vitaminov, kar je še eden od razlogov, zakaj jo toplo priporočam.