
Za tokratni tečaj, je kazalo, da bo vse drugače. Že v
torek me je klicala Bojca iz Kalčka, da je že preveč prijav (na tečaj sprejmemo
največ 20 oseb) in kaj naj naredimo. Povedala je tudi, da je na radiu Ekspres
reklama za tečaj in da se jih bo verjetno prijavilo še več. Potem sva tehtale
opcije kaj in kako. Edina rešitev bi bila še eden datum, za enak tečaj, kar pa
iz različnih vzrokov ni prišlo v poštev. Na koncu sva se ravnale po vesoljnem
zakonu, ki pravi, da si stvar, ki je postavljena pred tebe sposoben speljat (če
ne ti ne bi bila namenjena), ter da se bo tako in tako zgodilo tisto, kar se
mora. Itak. No pa dajmo. Torej zadeva je morala biti zorganizirana popolnoma, potrebno bo pripraviti več hrane in pa potrebujemo več
osebja.
V petek dopoldne me kliče Bojca – zaenkrat je
prijavljenih 22. To bomo pa že zmogli. Popoldne
me kliče še Daniela, moja
asistentka na kuharskem tečaju, iz Kalčka; ravno je preverjala sestavine za
tečaj, če so vse in če jih je dovolj. Je bilo treba določene stvari še doreči.
Daniela je že tretjič moja asistentka na tečaju in sem z njo kar zadovoljna. Punca
je iznajdljiva in pridna in mi je v precejšnjo pomoč.
V petek popoldan me je zanimalo, kako bo v soboto na
tečaju. Občutek sem imela dober, nisem pa vedela kaj bo. Življenje nam vedno
prinese nepredviljive stvari in meni osebno to godi. Vse je bolj zanimivo,
včasih je zaradi tega potrebno improvizirati, ali pa se kako drugače
prilagoditi - najhitreje kar se da.
Tokrat je življenje prineslo tole: na tečaj niso prišli vsi prijavljeni (čeprav smo bili popolnoma pripravljeni). Dobri dve uri sta minili kot bi mignil. Pripravili smo tahitro kokosovo potico (za pripravo in pečenje potrebujemo samo dobri 2 uri) in pa tiramisu (recepte najdete v mojih dveh kuharskih knjigah). Hrane na koncu ni ostalo nič. Ostalo pa naj povedo slikce.
