Kava (1.del)

V mojih študentskih letih sem pila veliko prave kave. Od začetka ta črna grenka tekočina ni prijala mojemu okusu, pitno sta jo naredili dve veliki zvrhani žlici sladkorja, ki sem ju vmešala vanjo. Pila sem jo pravzaprav zato, da sem ponoči lahko študirala. Vsaj tako sem mislila. Pravzaprav je nikoli nisem spila ravno veliko - ena kava zjutraj in ena kava zvečer pred študijem sta bili dovolj. Seveda je morala biti skuhana v »kafetieri« in po novem receptu: velika kava brez sladkorja in z veliko mleka. Ker sem imela želodec precej občutljiv, mi je kmalu zablokiral in večinoma mi je bilo po kavi zelo neprijetno. Zato sem začela piti pravi čaj. Zdelo se mi je, da je boljši kot kava, ker po njem nisem imela težav. Čaj sem potem pila še par let, tu pa tam tudi kakšno kavo, dokler se enkrat nisem odločila, da spremenim prehrano in preneham piti tudi pravo kavo in čaj.

Ponavadi sem imela obred pitja čaja vsako popoldne ob štirih ali petih. Prvi mesec po prenehanju pitja teh dveh poživil, sem se počutila  popoldne ob tej uri nenormalno utrujena, nekako tako, kot nedko ki se odvaja od droge. Kaj bi dala takrat za skodelico kave ali čaja, vendar moja odločitev je bila trdna. Šele po treh mesecih se je moje stanje normaliziralo.

Takrat pravzaprav nisem vedela, da sta kava in čaj zelo močni poživili z veliko stranskimi učinki. Lani mi je prišla v roke zelo dobra (in edina pametna!) knjiga o kavi.(Stephen Cherniske; Caffeine Blues, NY 1998). Napisal jo je avtor, ki je 10 let raziskoval učinke kave in čaja na človeški organizem. Med drugim je zapisal tudi to, da se kofein smatra za neškodljivega le zato, ker je njegova uporaba tako široka. Če bi kofein odkrili šele danes, ga ameriška FDA (food and drug administration) ne bi odobrila, celo nasprotno, prepovedala bi ga. Vsaka substanca, ki povzroča take ekstremne reakcije kot so: razbijanje srca, strah, paniko, nespečnost in še marsikaj drugega, bi se smatrala kot droga, ne pa kot prehranski dodatek.