Kava (2.del)

Kava je najprej rasla v provinci Kaffa v Etiopiji. Vsaj v 15. stoletju, če ne že veliko prej, so jo prenesli v Jemen in jo začeli gojiti tam. Prva kavarna je bila odprta v Meki, tam se je pila kava, igralo šah in plesalo. Od tu so se kavarne hitro razširile po Arabskem svetu.

Nizozemci so gojili kavo v Indiji in jo konec 17.stoletja prenesli na Batavio in Javo (današnja Indonezija).  V Evropo je prišla z beneškimi trgovci insicer leta 1615. Prva kavarna je bila seveda odprta v Benetkah sredi 17. stoletja in nekaj let za tem, so se pojavile kavarne v Londonu,  Parizu in na Dunaju. V začetku naslednjega stoletja pa še v Berlinu. Do 19.stoletja se je pitje kave tako zelo razširilo,da so bile kavarne povsod po Evropi.

Na fotografiji so zrele jagode kavovca. Te poberejo,odstranijo meso jagode in pustijo samo kavna semena. Ta kavna semena potem posušijoin prepražijo. Nato se semena zmeljejo in dobimo mleto kavo, pripravljeno za kuhanje.

Beseda kava izhaja iz arabske besede qahwah. Obstaja večvrst kave; okus, vsebnost kofeina in stopnja kislosti se razlikuje tudi po tem, kje je raslo kavno drevo.Dve osnovni sorti kave sta arabica in robusta. Arabica vsebuje tudi do 50% manj kofeina, kot robusta in ima manjšo stopnjo kislosti, to pomeni, da je bolj prijazna želodcu.

Kava vsebuje preko 700 hlapljivih snovi, od tega 200 vrstkislin, več vrst alkoholov, aromatičnih snovi, estrov. Nehlapljive snovi vkavi: kofein, glikozidi, lipidi, melanoidi, kofeinska kislina, klorogenskakislina. Kava, ki ni ekološko pridelana, vsebuje ogromno pesticidov in herbicidov.Na velikih plantažah, kjer gojijo kavovec, jo tako napadajo insekti, darastlina preživi samo ob stalni uporabi kemijskih spojin, ki zatrejo teinsekte. Baje je rastlina kavovec na prvem mestu med vso hrano in pijačo, kar se tiče uporabe pesticidov in herbicidov.