
Zadnjič sem v eni izmed bio trgovin srečala mamico, ki ima punčko staro približno eno leto in alergično na kravje mleko. Spraševala me je ali priporočam za njeno punčko sojin napitek ali kakšen drugi. Takrat sem ji odgovorila na vprašanje, tokrat pa objavljam malo bolj obširen odgovor, oziroma debato, ki sva jo imela s prijateljem (kemikom, veganom že dolgo vrsto let) po e-pošti o soji.
A: Ravno berem knjigo ameriške zdravnice o prehrani in med drugim govori o
prehrani otrok, zagovarja dojenje čim dlje, odsvetuje kravje mleko, potem pa
pravi, da tudi sojino mleko ni dobro za dojenčke.Soja vsebuje
fitokemikalije – isoflavone. To so v bistvu rastlinski estrogeni, ki so
pravzaprav hormoni. Citiram: »dečki, ki so uživajo sojino mleko, ne samo da
njihovo telo proizvaja veliko testosterona, dobivajo pa tudi veliko estrogena.
Sprejem take dvostranske informacije lahko povzroči zmedo v njihovi
emocionalnosti«.
B: Ja, nekaj bo na tem. Ne
vem, koliko se sama spomniš, ko si začela jesti vege. Jaz sem na začetku jedel
sojo kar pogosto, sedaj pa zelo redko. Ne gre samo za hormone in beljakovine.
Soja naredi težo v telesu, je pa zelo dobra očiščevalka živalskih hormonov. Ko
pa enkrat do neke meje prečistiš fizično telo, takrat ne čutiš potrebo po uživanju
toliko soje.
A: Ja se spomnem. Od
začetka sem veliko jedla sojo, sedaj pa zelo poredko. Še sojinega mleka ne
pijem več, imam raje ovseno ali pa kamutovo. Soja mi paše samo vsake toliko
časa.
B: Otroci so pa sploh priklopljeni na "višji" nivo in ljubijo riževo ali
ovseno mleko. Vendar je soja čisto ok, če se ne pretirava z njo, ker uravnava
žleze z notranjim izločanjem in z njenimi fitohormoni se telo uglasi na višji
eterični nivo, zato so tudi vidne pri otrocih določene emocionalne spremembe.
A: Hm, saj pravzaprav ne piše, kakšne naj bi te emocionalne spremembe bile.
Pa tudi pravi, da vpliv teh rastlinsko
baziranih estrogenov ni popolnoma jasen. Po mojem je pri vsakem drugače. Mogoče
jih nekdo potrebuje im mu naredijo dobro, telo drugega otroka jih pa ne
potrebuje in če mu dajo sojino mleko, to pri njem povzroči neugodne
telesne in emocionalne reakcije.
Obstaja pa eden znanstvenik, ki pravi da: » ...sojini isoflavoni povzročajo spremembe pri funkciji seksualnih žlez, centralnem živčnem sistemu, ščitnici in pri vedenjskih vzorcih.«
B: Seveda pride do spremembe. Pri sebi opažam na bolje. Znanstveniki vsak
odklon iz določene smeri označijo kot netipičen, slab. Velikokrat šele po
dolgih letih raziskav pridejo do spoznanja, da le ni tako slab.
A: Se strinjam s tabo. Velikokrat berem članke ali pa knjige dveh različnih
znanstvenikov o istem področju in so mnenja včasih zelo nasprotujoča. Zato se zanesem nase in nekako delam »raziskave« na sebi, kar se tiče
določene hrane. Pri soji sem pa res opazila, da jo uživam manj.
