
Jasno mi je, da dober kuhar lahko pripravi brezmesno hrano na takšen način, da bo videti in okusiti kot mesna.
Mnogi pravijo, da je meso tako in tako brez okusa in da mu pravi okus dajo šele
prave začimbe. S tem, da bi nadomestila meso po izgledu in okusu se nisem
nikoli ukvarjala, ker nisem imela potrebe po tem. Na mojo srečo so vsi moji
bližnji komaj čakali, da skuham kaj inovativnega, še najraje brez mesa. Potem
pa, ko sem se zavezala veganstvu, pa ni od mene nobeden več pričakoval, da bom
kuhala meso. Verjamem pa, da so mnogi (ali bolje rečeno mnoge), postavljeni v situacijo, ko morajo dokazovati,
da je brezmesna hrana ravno tako okusna
in da ravno tako dobro izgleda kot mesna. Včasih morajo celo uporabiti trik, da
skuhajo normalno mesno kosilo, seveda brez mesa.
Prejšnji petek sem v Sadnem vrtu
naletela na gospodično ali gospo, ki ima mojo prvo kuharsko knjigo in je v
petek kupila tudi drugo. Ker zelo rada slišim odzive ljudi in njihove
izkušnje z vegansko prehrano, sploh
tistih, ki se na novo lotevajo kuhanja te hrane, sem se z njo zapletla v
pogovor. Povedala mi je, da je zadnjič delala sarme po mojem receptu.
Predvidevam, da jih je kuhala pred novim letom ali za novega leta dan, takrat namreč
vesoljni Balkan je sarme. Poskusil jih je tudi njen oče in najprej sploh ni
dojel, da so sarme brezmesne – narejene so bile s sejtanom. Potem pa je moral
priznati, da so dobre. Gospa je bila na svojo kuharijo skrajno ponosna in prav
ji dam.
Drug dogodek je malo starejšega datuma.
Približno 15 let nazaj, smo uvažali bio - vegansko hrano in med drugim tudi
sejtan (pšenično meso), pakiran v kozarcu. Nekaj smo ga prodali tudi na
turistično kmetijo v Belo krajino, kjer so med drugim občasno kuhali kosila za
obiskovalce. Gospodar je imel idejo, da bi poskusil z zdravo hrano. Neko soboto
so imeli najavljen cel avtobus ljudi za kosilo. Gospodarica je skuhala normalno
nedeljsko kosilo – juha za predjed, za glavno jed pa "zrezke" v omaki, s
prilogo in solato seveda. Gostje so vse pojedli in na koncu še dodali, da je
bilo kosilo dobro. Gospodarica jim je povedala, da so tokrat jedli
vegetarijansko kosilo in da tisto, kar so mislili, da je meso ni bilo meso,
ampak sejtan. Nobeden ni verjel, verjeli so šele, ko jim je prinesla iz kleti
še neodprt kozarec sejtana.
Vedno pravim, če uspeš zagrizenega mesojedca
nahraniti z vegansko hrano, potem si car!
