kuhar ali Kuhar?

Te dni sem dobila e-mail od lastnice ene izmed bioloških trgovin, če ji lahko pomagam z nasvetom. Nek vrtec jo je prosil, če lahko dobavi hrano za alergične otroke. V glavnem so to otroci, ki so alergični na mleko in jajca. Kuharji  in verjetno tudi vodja prehrane imajo  probleme pri sestavljanju jedilnika. Velikokrat se pojavlja zadrega pri popoldanski malici, ker ne jedo peciva z jajci in mlekom, ki ga spečejo v vrtcu, pa  kravjega jogurta.

Lastnici sem napisala precej obširen odgovor, kaj lahko takim otrokom ponudi in pa kdo so dobavitelji hrane. Potem sem se pa sama začela spraševati o kuharjih in vodji prehrane (če jo sploh imajo)  v tem vrtcu. O tem ali jim je res tako težko ali pa skoraj nemogoče narediti pecivo brez jajc in kravjega mleka.

Narediti pecivo brez jajc in kravjega mleka je pravzaprav zelo enostavno, pa še prav okusno je. Ne vzame veliko časa in da se narediti tudi cenovno zelo sprejemljivo varianto. Zakaj potem ignoranca kuharjev, ki se jim niti ne da razmišljati o kakršnihkoli alternativnih variantah (linija najmanjšega odpora?).  Lahko se uporabi tudi izgovor preveč dela  in premajhna plača, pa se celemu problemu enostavno izogne.

Spomnim se časov, ko sem še delala v vegetarijanski restavraciji. Imeli smo zaposleno kuharico, ki je bila klasik. Kuharska izobrazba, delo v nekaj normalnih restavracijah. Pa je sprejela izziv in šla delat v vegetarijansko restavracijo. Obdržala je sicer svoj klasični prijem, ampak naučila se je pa tudi vsega. Tudi peciva brez jajc  in nenazadnje tudi peciva brez jajc in mleka, če že hočete. Pa je bilo vedno preveč dela (če na a la cartu ni veliko dela, potem ga ni nikjer) in premajhna plača, itak. Ampak ljudje smo različni.

Lansko leto sem pomagala lastniku restavracije izbirati osebje za novo vegi restavracijo. Na pogovor za kuharja je prišla tudi gospa, ki je trenutno delala sladice v eni izmed ljubljanskih restavracij. Ko smo ji povedali, da bodo sladice sedaj malo drugačne, je bila sicer skeptična, ampak čez par dni sem prejela njen telefonski klic, v katerem mi je povedala, da je poskusila brez jajc in mleka in da gre.

V današnjih časih dobiš navodila in nasvete za tako in drugačno kuho prav na vsakem koraku. Če ne znaš pobrskati po internetu, potem kupiš kuharsko knjigo, vprašaš koga. Povem vam, če iščeš odgovore, jih boš tudi dobil. Zakaj so potem takšni otroci, ki so intolerantni na laktozo in na jajca največkrat trn v peti kuharjem? Pomanjkanje motivacije? Nezainteresiranost? Kaj bodo ti kuharji  storili, če bo takšnih otrok vse več? Bodo še vedno zatiskali oči in kuhali samo klasiko? Časi se spreminjajo. Treba je iti v korak z njimi. Če boš iskal izgovore, da se ti ni treba spremeniti, jih boš našel - tisoč in enega. Ali ni bolj preprosto in konec koncev manj naporno iti v korak s časom, pa četudi si »samo« kuhar v nekem vrtcu?  Pa ne se izgovarjati na to, da je družba takšna in drugačna. Sprememba se začne od znotraj. Pri vsakem posamezniku. Pri vsakem kuharju, v vsaki šoli in v vsakem vrtcu.