ALGE

Alge so del moje prehrane že kar veliko število let, prvič sem jih začela uporabljati v srednji šoli, ko mi jih je predstavila tetina prijateljica iz Japonske.  Všeč mi je bil okus po morju, mogoče me je tudi malce spominjal na ribe. Takrat sem jih začela jesti tu pa tam kdaj, bolj redno pa so v mojo kuhinjo prišle, ko me je obiskala prijateljica iz Japonske, prav tako veganka . Pripravila  je par preprostih tradicionalnih jedi z algami, nad katerimi sem bila preprosto navdušena.

 

Toliko let nazaj, je bilo alge težko dobiti, danes jih seveda lahko kupiš v vsaki malo bolje založeni specializirani trgovini z zdravo prehrano. Vendar se mi zdi, da jih ljudje premalo uporabljajo. Jaz imam obdobja, ko jih jem kot za stavo, pa potem nekaj časa skoraj nič, pa spet. Moje telo že ve, kdaj jih potrebuje in tu ga poslušam.  Zgodilo se je že, da sem kupila  vrečko dulse alg in jih čez tri dni ni bilo več. Jedla sem jih kar tako iz vrečke, v juhi, v zelenjavnih omakah, skratka kjerkoli se je dalo. No ja, dulse se tudi danes težko dobijo pri nas, trenutno jih iščem že kakšnih štirinajst dni, ker so mi pošle zaloge, pa jih ne dobim. Niti tam, kjer jih ponavadi imajo. Pa ful se mi luštajo.

 

Alge so del prehrane že od prazgodovine – pri tistih narodih, ki so živeli blizu morja (Škotov, Ircev, Norvežanov, Novozelandcev, Japoncev, prebivalcev Pacifiškega otočja ter obal južne Amerike).

 

Alge so izredno hranljive saj vsebujejo do dvajsetkrat več mineralov in vitaminov v primerjavi s katerokoli hrano. Minerali so v obliki, ki jih človeško telo zelo lahko absorbira  (biodostopnost).  Vse vrste alg vsebujejo veliko proteinov - tudi do 48 %. In nenazadnje, vendar ne najmanj pomembno – vsebujejo tudi veliko dietnih vlaken. Določene vrste alg (kombu in wakame) vsebujejo snovi, ki odstranjujejo težke kovine iz prebavnega trakta in zmanjšujejo radioaktivnost v telesu.  So brez maščob in nizke po kalorijah.  Delujejo protivnetno, znižujejo holesterol... in še bi lahko naštevala njihove pozitivne lastnosti.

 

Poznamo morske in sladkovodne alge. Morske : kombu, wakame, arame, hijiki, dulse,  od sladkovodnih pa se pri nas dobita spirulina in klorela.

 

Največ uporabljam KOMBU alge, predvsem zato, ker jih v minimalni količini dodam vsem žitaricam in predvsem stročnicam, saj naredijo hrano bolj prebavljivo (zmanjšujejo vsebnost snovi, ki povzroča vetrove). Naravo prisoten v kombu algah je natrijev glutaminat – ojačevalec okusa – sprosti vse prehrambene vrednosti hrane, s katero se pripravlja.

 

 

WAKAME so nepogrešljiva sestavina miso juh; lahko se tudi samo namočijo in dodajo raznim solatam.

 

 

Za suši se uporabljajo NORI alge. Dobijo se v listih, v katere se potem zavije riž, če pripravljamo suši; če pa jih kupimo v kosmičih pa jih samo potresemo po hrani in že pričaramo  morski pridih.

 

 

DULSE včasih jem kar tako iz vrečke, največkrat pa jih kar na krožniku narežem v juho.

 

 

HIJIKI alge so zelo bogate s kalcijem in železom. Polovica skodelice kuhanih hijiki alg vsebuje polovico več kalcija, kot skodelica kravjega mleka in več železa kot eno jajce.

 

 

ARAME ponavadi dodajam kakšnim zelenjavnim omakam ali pa juham, podobne so tenkim laskom. Včasih jih naredim tudi same v omaki. Recept je zelo preprost: prepražim čebulo, dodam alge, malce vode in jih dušim kakšnih petnajst minut. Ponudim jih kot prilogo, recimo k rižu. 

 

 

SPIRULINA vsebuje 60 % beljakovin, veliko železa, ki se zelo dobro absorbira, fitohranila, antioksidante, beta karoten. Dobi se v tabletkah in v prahu.

 

KLORELA vsebuje beljakovine, ki imajo zelo podobno aminokislinsko sestavo kot živalske beljakovine ima veliko ogljikovih hidratov, vitaminov, mineralnih snovi. Ima ogromen potencial v obnavljanju človeškega tkiva.

 

Torej dragi moji alge so res dobre, hranljive in seveda tudi zdrave, tako da ne vidim razloga, zakaj jih ne bi vsaj poskusili.