Kava (3.del)

Kofein je psihoaktivna droga. To pomeni da primarno vpliva na delovanje osrednjega živčnega sistema in tako vpliva na delovanje možganov, ker spremeni zazavanje, počutje, zavest in vedenje. Ljudje ponavadi težimo k substancam, ki  spremenijo naše stanje uma, med njimi so kofein, morfin, nikotin in kokain. Vsi ti alkaloidi so kemično sorodni, četudi povzročajo različne efekte, so vsi strupeni. Kofein se smatra neškodljiv samo zato, ker je v taki široki uporabi.

Večina publikacij in člankov navaja, da se kofein izloči po nekaj urah iz telesa. Dejstvo je, da se izloči samo 1 % kofeina. Ostalih 99% morajo razgraditi jetra in ta proces je počasen in težak. Telo potrebuje za razgradnjo ene skodelice kave 12 ur. Znanstveniki so dognali, da traja 7 dni, da se očisti kri normalnega pivca kave in šele po 3 tednih ali več se hormoni vrnejo v normalno stanje.

Vendar kava ne vsebuje samo kofeina, ampak tudi druge kemikalije, ki so strupene za telo, med njimi policiklične aromatske ogljikovodike,  aldehide, alkohole, sulfide. Kofein se razgradi na več kot 25 stranskih produktov ali metabolitov, med njimi paraksantin (raziskava, narejena v Angliji v 60 in 70 letih prejšnjega stoletja je pokazala, da večja količina paraksantina povzroča spontani splav), teobromin (raziskava narejena v Utahu v 80 letih prejšnjega stoletja kaže na povezavo teobromina in raka na prostati) in teofilin. Za teobromin pravi Wikipedija da povzroča nespečnost, tresenje, utesnjenost, tesnobo in prispeva k večji produkciji urina.Stranski efekti teobromina so tudi izguba apetita, slabost, bruhanje.  

Poleg tega kofein in njegovi produkti motijo normalno funkcijo adenozinskih receptorjev. Adenozinski receptorji, ki so prisotni v možganih imajo nalogo, da upočasnijo delovanje živčnih celic in širjenje krvnih žil. Ko pride v telo kofein, telo ne zna ločiti med adenozinskimi receptorji in kofeinom in tako kofein »ugrabi« receptorje in povrzoči ravno obratno reakcijo – skrčenje krvnih žil. Ko se kofein priključi na adenozinske receptorje, pomembna informacija, ki naj bi bila poslana ne pride do celic. V možganih adenozinski receptorji upočasnijo ali povzročijo prenehanje nevronskega streljanja. Igrajo vlogo omarice za varovalke, ki varuje električni krog pred preobremenjenostjo. Kofein deaktivira ta kontrolni mehanizem in tokokrog nevronov še kar strelja in neprestano se  počutiš kot pod nekim alarmom – buden, v stanju pripravljenosti. Problem je v tem, da ta alarm pri stalnemu pitju kave nikoli ne preneha.  

Nekontrolirano izločanje nevronov povzroči, da nadledvična žleza začne izločati epinefrin (»hormon stresa«, poznan tudi pod imenom adrenalin), ki v telesu naraste, če spijemo eno skodelico kave za 200 %. Kofein stimulira tudi produkcijo norepinefrina (drugače imenovanega noradrenalina), drugega hormona stresa, ki deluje direktno na možgane in živčni sistem. Oba hormona povzročita da:

• začne srce hitreje biti, naraste krvni pritisk,
• zenice se razširijo, da bi se povečala ostrina vida,
• vlakna v mišicah se skrčijo, da so pripravljena na nenadne gibe, 
• cirkulacija krvi se zmanjša v prebavnem sistemu, da jo je več na voljo za mišice, zato zaužita hrana začne postajati kisla in se razkraja, namesto, da bi se prebavljala,
• majhne žile v ekstremitetah se zožijo, da je na voljo več krvi za mišice,
• jetra izločajo sladkorje in maščobo v kri, kot gorivo za napore, ki se vezani na ekstremne situacije in ker po tem dejanju ni nobene fizične aktivnosti, ki bi te sladkorje in maščobe porabila, maščoba maši žile,
• bronhialne poti se razširijo, da se poveča dostopnost kisika.

Konstantno pitje kave povzroči, da je naše telo neprestano v stanju pripravljenosti ali nevarnosti in rezultati so lahko usodni. Lahko sediš za mizo, ko se sproži mehanizem stresa. Maščoba in sladkor, ki nenadoma pride v krvni obtok, se ne porabi in maši žile, sladkor kreira dodaten stres za metabolizem. Mišice postanejo napete, vendar brez razloga, konec koncev lahko samo močneje zagrabiš svinčnik. Ker pa se tok krvi usmeri iz prebavnega trakta, se tudi hrana ne prebavlja, tako kot bi se morala in posledica so (dokazano v 50 %) prebavne motnje. To pomeni tudi, da strupi, ki bi se morali iz telesa izločiti, se zaradi premalo krvi vpijejo v stene debelega črevesja.