Zakaj je žvečenje pomembno?

Včeraj sem prihitela domov  in če bi hotela pravočasno priti na sestanek, bi morala skoraj takoj iti naprej, v nasprotnem primeru bi sestanek zamudila. Ker sem hotela v miru nekaj pojesti , sem poslala sms s prošnjo, če lahko zamudim na sestanek. Odgovor je bil, da ni problema. V mojo zamudo sem vštela čas, ki ga porabim za kuhanje kosila (kar je za kuharja, ki je delal na a la cartu minimalno), pa čas, ki ga potrebujem, da pojem kolikor toliko zadovoljiv obrok in ga dobro prežvečim.

Že kar nekaj časa se držim načela, da je potrebno hrano dovolj dobro zgristi. Prebavljanje se začne v ustih z vsemi prisotnimi encimi in dlje žvečimo, več energije dobi naše telo iz določene hrane. Makrobiotiki pravijo, da je potrebno en grižljaj prežvečiti več kot stokrat. Ne bom rekla, da je to pretiravanje, ampak samo, da meni nikoli ne uspe. Pa še šteti moraš zraven. Zato se držim bolj dostopnega pravila,  da se trdo hrano pije (beri: prežveči do take mere, da je že tekoča) in pijače jé (počasi po požirkih pije  in drži v ustih). 

Tudi to sem se naučila, da hrane ni dobro v naglici zaužiti, ampak je bolje ne jesti, če za to ni časa. V takih primerih je bolje pojesti par oreščkov, če so pri roki, spiti miso juho, ali pa kakšno od energetskih pijač kot je npr. Green Magma. Tudi sadje ni slaba alternativa. Poskusite pojesti eno ekološko jabolko zelo zelo počasi. Res zelo počasi. Do druge največkrat niti ne pridete, ker že prvo da ogromno energije.

Enkrat je eden izmed mojih učiteljev rekel, da sploh nima veze, če ješ zdravo hrano, pa je ne prežvečiš. Ubogi želodec ima potem toliko dela in nenazadnje se veliko hranljivih snovi izloči neprebavljenih.

Prebava se začne v ustih z žvečenjem. Zvečenje pripomore k temu, da velike molekule v hrani razpadejo na manjše delce. Zato imamo v ustih zobe in seveda slino. Zobje zmeljejo hrano mehansko, slina pa hrano navlaži, da lažje zdrsne po požiralniku. Slina vsebuje tudi določene encime, ki hrano kemično razgradijo.

Žvečenje je direktno povezano s prehajanjem hrane skozi prebavni trakt in z mišico, ki se imenuje pilorična valva. To je mišica, ki se mora sprostiti, da hrana lahko zapusti želodec. Z drugimi besedami, če smo preveč napeti, je pilorična valva »zategnjena«, hrana ostaja predolgo v želodcu in ne gre naprej v tanko črevo (postane gojišče najrazličnejših bakterij). Zadostna količina sline (in torej čim daljše žvečenje!) pripomore k temu, da se pilorična valva sprosti, hrana gre naprej in se normalno prebavlja.

Kar bi rada povedala je to, da se splača zvečiti, ker to dejansko izboljša kvaliteto življenja. Če hrano samo zmečeš vase, je niti ne čutiš, ne čutiš njenega okusa in vonja; ne veš koliko si pojedel, ne čutiš kvalitete hrane in konec koncev niti ne uživaš v hrani. Ali ima hranjenje potem sploh še smisel, če je vse eno samo hitenje? Jaz sem vsekakor za »slow food«  - v zmernih količinah seveda.