ZGODBA O RDEČI PESI

Rdeča pesa: zelenjava pač, ki jo dobimo skoraj v vsaki trgovini – svežo, vakuumsko zapakirano ali vsaj vloženo. Mogoče zato skoraj nikoli ne razmišljamo o njej kot o »super hrani«,  zdravilni hrani ali zelo hranljivem živilu. Brez problema zraste na vsaki njivi, ni jo potrebno škropiti, če jo pravilno skladiščimo, jo lahko obdržimo celo zimo. Ker je zima čas, ko največkrat zbolimo, poglejmo razloge, zakaj bi jedli ali pili rdečo peso in če nas že ne ozdravi čudežno, se lahko z njenim uživanjem počutimo malce bolje.

V prvi vrsti zato, ker vsebuje ogromno vitaminov:  A, vitamine B skupine, C, E, K. Poleg tega je bogata tudi s kalijem, folno kislino in manganom. Vsebuje tudi kalcij, železo, magnezij, fosfor, selen, cink, natrij in jod.

Zaradi velike vsebnosti vitaminov in mineralov revitalizira telo in krepi imunski sistem. Blagodejno vpliva na jetra, saj zmanjšuje kopičenje maščobe v njih. Kalij v rdeči pesi ščiti naše srce. Folna kislina in kalij preprečujeta previsok krvni pritisk. Rdeč pigment, ki je v pesi deluje proti raku na debelem črevesju.

Rdeča pesa se lahko uživa surova – lahko jo sočimo, samo ali skupaj še s kakšno drugo zelenjavo (npr. korenčkom) ali sadjem. Okusna je zelo na drobno naribana, skupaj z zeleno solato ter začinjena s kisom in bučnim oljem. Če jo skuhamo, jo naribamo na kolobarje, vmešamo vanjo jogurt ter malo olivnega olja in ponudimo hladno kot solato.

Lahko pa skuhamo kremno juho iz buče hokaido,  jo zgostimo z malce sojine smetane in na koncu vržemo vanjo skuhane kocke rdeče pese in nekaj svežega sesekljanega janeža za začimbo. Slastno vam rečem  in lepo za pogledat.