
Na svetu obstaja okorg 800 vrst buč, vendar niso vse užitne. Med nje spadajo tudi lubenice, melone in kumare.
Buče so uporabljali že stari Grki in Rimljani, vendar so kmalu potonile v pozabo in ponovno postale zanimive, ko jih je v Evropo pripeljal Krištof Kolumb.
Kolonisti v Ameriki so pripravljali bučno pito, najprej so jih pa pripravljali tako, da so bučam odrezali vrhove in jih polili z mešanico mleka, začimb in medu ter jih spekli na žerjavici.
Buče rastejo danes po celem svetu z izjemo Antarktike. So zelo hranljive – vsebujejo namreč proteine, ogljikove hidrate, dietna vlakna, kalcij, železo, magnezij, kalij, cink pa še kaj bi se našlo. Največ imajo v sebi beta karotena – v telesu se spremeni v vitamin A.
Uporaba v prehrani: za slane jedi ali sladice. Najpreprostejša je pečena v pečici, samo s soljo ali pa dušena na ponvi, sama ali z drugo zelenjavo. Pripravimo lahko tudi kremasto bučno juho. Za bolj sofisticirane goste se potrudimo z bučnim karpačom.
Iz škrobastih buč (hokaido, maslenka) naredimo polpete - z dodatkom moke seveda. Solati lahko dodamo surove naribane buče, ali pa jih skuhamo na pari in začinimo s kisom, oljem in soljo, mogoče celo s sojinim jogurtom. Jabolčni zavitek popestrimo tako, da vmes naribamo bučo hokaido.
Te dni se v trgovinah z zdravo prehrano v glavnem dobijo: buča hokaido, buča »violinka«, muškatna buča, maslenka, cukine in seveda tako zelo hranljiva bučna semena. Ta so ena izmed najbolj hranljivih semen, saj vsebujejo mangan, magnezij, fosfor, železo, baker, K vitamin, in tudi nekaj proteinov.
Pa še recept, kako pripravimo okusna bučna semena.
Bučna semena s tamarijem
bučna semena
tamari
Tako pripravljena so dobra kar sama ali pa jih potresemo po kakršnikoli hrani.
Uživajte!
