Bio veganska prehrana

Brez krompirja, a ne manj hranljiva

(astro novice, priloga Slovenskih novic; Ljubljana 21. januar 2009, leto XVII, št. 3; avtor Tomaž Kvas)

Ko se kdo seznani, katerih živil ni na jedilniku veganov, se kar strese, kaj pa sploh še dajo v lonec in na mizo – in vendar takšna prehrana ni nič manj pestra in okusna, le naučiti se moramo, kako jo prav pripraviti – izzivu ste lažje kos že z drugo vegansko kuharico, ki jo je spisala Mateja Tea Dereani – jajca, na primer, lahko nadomestite s koruznim škrobom ali pretlačeno banano, mlečne izdelke pa s sojinimi in riževimi.

Mateja Tea Dereani je po poklicu univerzitetna diplomirana arheologinja in glasbenica, a se zadnja leta predvsem posveča proučevanju in pripravi veganskih jedi ter vodenju številnih kuharskih tečajev. Prvo kuharico, Matejina veganska kuhinja, je izdela že leta 2005. Z odzivi nanjo je bila zelo zadovoljna, saj je z njo orala ledino pri nas, povrhu je dosegla glavni namen: spodbuditi ljudi k drugačnemu razmišljanju in prehranjevanju.

Od takrat se je nabralo veliko novih zamisli, tako je nedavno izpod njenih prstov prišla še Matejina veganska kuhinja 2. »Prva knjiga je temelj« razlaga, »v njej so bile predstavljene glavne sestavine in recepti. Ta pa je nadgradnja, ki poleg preprostih jedi in receptov ponuja še drugačne zamisli in načine, kako jih uresničiti. V njej je veliko novih receptov in več ustvarjalnosti«. Primerna je tako za začetnike, kot za tiste, ki vešče vrtijo kuhalnico, meni, v njej pa najdemo »vse od juh do sladic, od žit do stročnic«. Pri pripravi si je pomagala s svojimi in z izkušnjami prijateljev, v prihodnosti pa načrtuje katero tovrstno delo.

Predstavitev nove kuharske knjige, namenjene veganom, smo izkoristili za kratek pogovor z njeno avtorico Matejo Teo Dereani, ki zadnjih 15 let tudi sama prisega na strogo vegansko prehrano. V nasprotju z vegetarijanci se vegani ne izogibajo le mesu, temveč z jedilnika črtajo prav vsa živila živalskega izvora, kot so mleko in mlečni izdelki, jajca ter celo med. Nekateri, zlasti tisti, ki se za takšen slog prehranjevanja odločijo zaradi etičnih zadržkov – da bi živalim prihranili trpljenje- pogosto ne nosijo usnjenih in krznenih oblačil ter ne uporabljajo kozmetike, preizkušane na glodalcih ali opicah.

Prisluhnite telesu

Sogovornica se je za to odločila iz zdravstvenih razlogov. »Nisem imela energije. Ko sem za menjala prehrano, sem je imela veliko več.« Najprej je preizkusila vegetarijanstvo, a »sem spoznala, da ni pravo zame. Še vedno sem imela težave z želodcem, ki včasih dva ali tri dni ni sprejel nobene hrane.« Šele kose je odpovedala mleku in mlečnim izdelkom ter jajcem, se je dobro počutila: »Telo mi je povedalo, da je to bila pravilna odločitev. Vedno govorim, da mora človek prisluhniti svojem telesu. Če čutite, da vam meso in jajca ne denejo dobro, vam pravi, da niso več za vsa. Ali jih boste prenehali uživati nenadoma ali postopno, pa je vaša odločitev.« Njeno počutje se je tako izboljšalo, se pohvali, da ima danes za sabo že dva uspešno pretečena maratona in se lahko nemoteno ukvarja s športom.

V naslednjih letih je veliko časa posvetila proučevanju dosegljivih podatkov o različnih živilih, brala izsledke zdravstvenih raziskav in se učila priprav jedi na seminarjih. Skladno s tem se je spreminjala njena prehrana in danes zase pravi, da pripada bioveganstvu, za katero je značilno da poleg že naštetega odsvetuje tudi uživanje belega in rjavega sladkorja, ki se ju nadomešča z naravnimi sladili, ter zelenjave iz družine razhudnikov, kot so na primer paradižnik, paprika in krompir. »Po zadnjih raziskavah razhudniki škodijo jetrom, zakisajo teli in povzročajo genske spremembe,« razlaga. »to je zelo stroga veja veganstva,« priznava Dereanijeva, »a vseeno je tudi pri tej na voljo zelo velik izbor okusnih in hranljivih jedi, ki se jih da preprosto in hitro pripraviti. Tako se da zelo dobro jesti brez kakršnih koli težav.« a vendarle se ga ne lotimo na vrat na nos, »na začetku je dobrodošlo nekaj strokovne pomoči,« svetuje.

Cvreti ni greh

Marsikdo si težko zamišlja kuhanje brez jajc in mleka, kaj šele pri nas tako čaščenega krompirja. A na srečo obstajajo nadomestki, ki jim niso nujno povsem podobni po okusu, pa zato vsaj po učinku, ali telesu dajejo vse potrebne hranljive snovi, kot so beljakovine vitamini in minerali. Med sestavinami, o katerih beremo v njenem priročniku, so številna žita in stročnice, denimo kvinoja, kamut, čičerka in leča. Namesto jajc lahko uporabimo koruzni škrob ali pretlačeno banano, namesto mleka pa rastlinske nadomestke iz soje ali riža. Namesto sladkorja Dereanijeva uporablja javorjev sirup in pšenični slad, opozarja pa, da je pri izbiri sladila treba upoštevati tudi način pridelave: »Agavin sirup je lahko tako ekstrahiran, da je v njem samo sladkor, ni pa vitaminov in mineralov, kijih telo potrebuje, da bi sladkor lahko prebavilo brez težav. Če jih v sirupu ni, jih jemlje iz telesnih zalog« Morda so vam nekatera našteta živila neznana, a avtorica kuharice zagotavlja, da so vsa na voljo tudi v naših trgovinah, vsaj v tistih bolje založenih. Cvrenje in praženje, dva načina kuhe, ki ju Slovenci naravnost obožujemo sta dovoljena, razlaga sogovornica, a pod določenimi pogoji: »Uporabljati moramo zdrava olja – jaz uporabljam hladno stiskana – in jih ne smemo preveč segrevati, da maščobe ne hidrogenizirajo. To se, preprosto povedano, zgodi, ko se začne iz olj viti dim. Za cvrenje je najprimernejše sezamovo, ker prenese najvišje temperature. Sledijo mu koruzno in sončnično, oljčno pa najslabše prenese toploto Primerni sta tudi palmina in kokosova maščoba, vendar ima druga poseben okus, ki ni vsem všeč.«