Ko živimo brez mesa in krompirja

(revija Tajnica; december 2005; avtorica Urška G. Vindiš)

Veganska kuhinja izključuje vsa živila živalskega izvora, torej ne le mesa, temveč tudi mleko, jajca rafinirane maščobe, sladkor in razhudnike med katere sodijo paradižnik, paprika, jajčevci in krompir. Ob tem se vprašamo, kaj potem sploh še ostane za pod zob?

Mateja Tea Dereani, ki je ob izidu svoje knjige pripravila tudi pogostitev z veganskimi jedmi, meni, da je izbor veganskih jedi mnogo pestrejši kot v sodobni kuhinji. Poleg riža in testenin lahko sežemo po ajdovi kaši, kus kusu, čičerki, amarantu, bulgurju in drugih stročnicah, svežem sadju in zelenjavi, namesto mesa pa lahko izbiramo med sejtanom, tofujem in tempehom. Predvsem pa je pomembno, da so živila biološko pridelana, ne vsebujejo konzervansov, aditivov in umetnih barvil.

Ljudje se za veganstvo običajno odločajo zaradi ekološke ozaveščenosti, izogibanja vsem oblikam krutosti do živali in številnim boleznim, ki so povezane z nezdravim življenjem in prehranjevanjem.

Veganstvo je, kot pravi Dereanijeva, način življenja, saj poleg spremenjenih prehranjevalnih navad postopoma vnesemo ekološkost še na druga področja. Če se želimo zdravo prehranjevati, seveda ni nujno, da postanemo veganci, lahko pa iz veganske kuhinje izberemo nam ljube jedi, z njimi popestrimo svoje jedilnike in poskrbimo za dobro počutje svojega organizma.

Mateja Tea Dereani prehranjevalna načela upošteva že 12 let, deset lep pa vodi kuharske tečaje. Kuharska knjiga Matejin veganska kuhinja ne vsebuje le receptov, ampak tudi napotke za kuhanje, celostni pregled veganske filozofije, predstavitev priljubljenih veganskih sestavin, pleg tega pa tudi seznam specializiranih prodajaln zdrave hrane.

Ali lahko rečemo da je veganstvo način življenja?
Zagotovo. Ko nehaš jesti živila živalskega izvora, nehaš uporabljati izdelke, ki so preizkušeni na živalih, začneš uporabljati ekološka pralna sredstva, celo ekološko kozmetiko.

Ampak to je vendar precej drago. Kako torej jesti zdravo, kljub visokim cenam živil?
Cene so dvakrat do trikrat višje. A ko začneš jesti to hrano, si jedi pripravljaš izključno doma. Ne hodiš v restavracije, na pijače in tudi alkohol odpade. Ko se po zaužiti hrani bolje počutiš, tudi denar ni več pomemben – ko ješ to hrano, pravzaprav privarčuješ.

Kako ste prišli do odločitve, da postanete veganka? Ste odločitev sprejeli čez noč ali je šlo bolj postopoma?
Nikoli nisem rekla, da bom veganka. Do tega je prišlo spontano. A najprej sem postala vegetarijanka, in sicer potem, ko sem se nekoč preveč najedla mesa in sem se še prihodnji dan res slabo počutila. Odločila sem se, da od tistega dne ne bom več jedla mesa. Res pa je, da moj želodec že prej ni najbolje prenašal mesa. Pozneje sem ugotovila, da se tudi po uživanju na primer mleka, sira ter navadnega jogurta ne počutim več dobro, zato sem poskusila ta živila nadomestiti z drugimi. Tako sem začela kuhati druge jedi in od tega je že 11 let. Iz vegetarijanstva na veganstvo nisem prešla postopoma, ampak sem se nekega dne odločila, da teh živil ne bom več poskusila.

Kako je nastala vaša knjiga?
Pred 12 leti sem obiskala seminar naravnega zdravja, na katerem so predstavili vegansko prehranjevanje in pripravili nekaj hrane. Pozneje pa sem po spletu naključij sama začela voditi kuharske tečaje in tečajniki so ponavadi hoteli vedeti tudi natančne količine živil, ki sem jih pri pripravi uporabila, Ker so pogrešali knjige z recepti za pripravo veganske hrane, so me začeli spodbujati, naj recepte, ki sem jih uporabila v tečajih, prenesem na papir.

Kakšne recepte najdemo v njej?
Dobra polovica knjige je skupek receptov iz mojih tečajev. Ker imam doma kakšen meter in pol klasičnih kuharic, sem recepte jedi, ki sem jih prej imela rada, pač priredila, tako, da sem nekatera živila nadomestila in jim še kaj dodala. Ker imam rada tudi srbsko kuhinjo, sem priredila za vegance tudi nekaj jedi iz te kuhinje. V knjigi so torej zbrani recepti mojih najljubših jedi.

Je knjiga uporabna v vsaki kuhinji ali zgolj v veganski?
Ta knjiga ni namenjena samo vegancem. Čeprav povprečni Slovenci jedo za kosilo krompir, meso in solato, sem jim želela ponuditi drugačne recepte. Če bodo enkrat ali dvakrat na teden jedli bolj zdravo hrano in z njo popestrili svoj jedilnik, bo to že napredek.